Vipera aspis
Reptilia → Squamata → Viperidae → Vipera → Vipera aspis
Vipera, Lipra, Üpega
Navadna gadovka ( Vipera aspis ), pogosto strašljiva in malo poznana, je najbolj značilna strupena kača gričevnatih in gorskih pokrajin Ligurije.
Gre za robustnega in čokatega plazilca s čvrstim telesom, kratkim in izrazitim repom, izrazito trikotno glavo, ki je jasno ločena od vratu, ter rahlo privzdignjenim smrčkom—lastnosti, ki jo ločujejo od podobnih vrst.
Spolni dimorfizem je predvsem v velikosti: odrasle samice dosežejo 65–75 cm, medtem ko samci redko presežejo 65 cm.
Hrbtne luske so močno kobilčaste; oči imajo navpično zenico, kar je značilno za gadovke.
Vzorec obarvanosti je izjemno raznolik: osnovna barva sega od sive do rjave ali rdečkaste, prek katere poteka cikcakasta hrbtna proga ali prečne črte; pojavljajo se tudi melanistični (povsem črni) osebki. Trebuh je običajno temno siv ali črnkast, konica repa pa je pri mladičih pogosto rumenkasta ali oranžna.
V zahodni Liguriji navadno gadovko predstavlja podvrsta Vipera aspis aspis, značilna za alpska in predalpska okolja, ki jo najdemo predvsem v gričevnatih in gorskih predelih, od 300 m do približno 2.000 m nadmorske višine.
Ob obali in v močno urbaniziranih območjih je redkejša, njena razširjenost je mozaična, populacije pa so pogosto izolirane.
V nižinah je prisotnost občasna, omogočajo jo le ostanki habitatov, ruševine in redko poseljena območja.
Najraje ima skalnata območja, suhe travnike, robove mešanih gozdov in jas, stare suhozide, grmičaste predele ter prehodna območja, kjer stik različnih vrst vegetacije nudi zavetje in obilico plena.
Dobro prenaša velike temperaturne spremembe in pogosto uporablja mikrohabitate na južnih pobočjih, zlasti v sončnih urah zjutraj in zvečer.
Navadna gadovka je pretežno dnevna, v času poletnih vročinskih valov pa lahko postane mrakoljubna ali nočna.
Kaže teritorialno vedenje in se odlično zlije z okolico, zato jo je težko opaziti.
Je plašna in se raje izogne stiku s človekom, ugrizne le, če se počuti ogroženo ali če stopimo nanjo.
Dejavna je od marca do oktobra, pozimi pa prezimuje v podzemnih zavetiščih.
Razmnoževanje poteka spomladi, vrsta je živorodna: vsaka samica skoti 4–8 popolnoma oblikovanih mladičev med avgustom in septembrom, ki so takoj samostojni in že imajo funkcionalen strup.
Prehrana navadne gadovke se spreminja z življenjsko dobo: mladiči se hranijo predvsem s kuščaricami, majhnimi glodavci in večjimi nevretenčarji, kot so kobilice ali deževniki, odrasli pa plenijo predvsem male sesalce, kuščarje in le občasno manjše ptice.
Gadovka uravnava populacije glodavcev in tako prispeva k ravnovesju v kmečkih in naravnih ekosistemih.
Glavne grožnje za vrsto v zahodni Liguriji so uničevanje ustreznih habitatov (ovire za razširjanje, urbanizacija, intenzivno kmetijstvo), požari, sistematično ubijanje s strani ljudi, prometne nesreče in izolacija populacij zaradi fragmentacije okolja.
Kljub zaščiti z nacionalno zakonodajo so prisotni stalni družbeni pritiski zaradi razširjenega strahu in dezinformacij.
Strup navadne gadovke je sestavljen iz kompleksne mešanice encimov, beljakovin in toksinov, ki imajo predvsem hemoragične in nekrotične učinke; vendar je njegova nevarnost pogosto precenjena: srednji smrtni odmerek za zdravega odraslega presega 50 mg, medtem ko ugriz v povprečju vbrizga 10–20 mg strupa.
V Liguriji so smrtni primeri izjemno redki (<0,1 %) in prizadenejo predvsem ranljive osebe (otroke, starejše, alergike ali v primeru več ugrizov).
Najpogostejši simptomi so močna bolečina, oteklina, lokalne spremembe in le redko hujši sistemski učinki.
Zdravljenje vključuje imobilizacijo prizadetega uda, klinično opazovanje in po potrebi bolnišnično uporabo protistrupa.
Uporaba podveze in poskusi izsesavanja strupa niso priporočeni.
Poudariti je treba ekološko vlogo vrste: z uravnavanjem populacij glodavcev je navadna gadovka pomemben kazalnik biotske raznovrstnosti in ključen dejavnik ravnovesja v ekosistemih.
Poznavanje in spoštovanje te vrste sta bistvena za sobivanje in varstvo naravnega okolja; veljavna zakonodaja prepoveduje ubijanje in lov.
